... no tako spoštovani bralec ...
... pa sva pri naslednji pripombi, ki jo jaz Titanium Hudobreški pogosto doživim ... in sliši na ime: opazka številka dve ... le-ta se glasi tako kot ti že naslov govori ...
... "... kakšen velik kuža ..." ...
... ja kaj pa češ ... sem precej v višino zrasel in sedaj še moč gradim ... tako, da marsikatero bitje sveta pogledam od zgoraj navzdol ... ljudje ta zorni kot imenujete: ptičja perspektiva ... no ... kako ustrezen izraz zame Hudobreškega ptiča ...
... pa s to perspektivo nič narobe ni ... kajti moja osebnost v sebi kakšnega 'podrejevalnega' in 'proti ostalim psom nastopaškega' vedenja ne nosi ...
... sem pa zaradi svoje telesne pojave precej na 'udaru' ... takšnem, ki pozitivno, občudojoče zveni ... takšnem, ki strahospoštovanje pri človeku in psu prebudi ... ali pa takšnem, ki pritisne na tipke lajanja, zaganjanja, groženj z druge pasje strani ...
... in sedaj svoje občutke sporočim ob reakcijah, ki jih doživim ...
... no ... ni težko ugotoviti katera pripomba meni ogreje srce ... tista, ki z občudovanjem na mojo velikost zre ...
... in včasih se Lenki po tihem smeji, ko otrok s široko odprtimi usti in ogromnimi očmi vame strmi ... in za roko držečega starša z besedami začudenja iz zamaknjenosti prebudi ... "Mami (Oči) poglej kakšen ogromen kuža ..."
... in dete me gleda od spodaj navzgor ... seveda Lenka vedno in povsod za prijetne občutke otroka poskrbi, ker je prepričana, da varnost otroka na prvem mestu stoji ... zato pazi, da se moja ogromna, črna glava iznad otroške ne pojavi ... ker verjami, nobeno dete si ptičarskih slin ne želi ...
... in še bolj zanimivo se Lenki zdi, da pred mano noben otrok ne zbeži ... in noben starš otroka ne svari, da mene se je bati ... neeee ... ravno nasprotno ... na Lenkino nesrečo si mene, TiTa Velikega, večina otrok gladiti želi ... saj veš tisto: mene na povodcu držati preprosto ni, saj zahteva precejšnje telesne zmogljivosti ...
... pomeni, da sem z otroci in večino ljudi na Ti ...
... je pa manjšina, ki vame s strahospoštovanjem strmi ... ta malenkostna skupina se mi umakne s poti ... tudi prav, če tako želi ...
... pa še nekaj opazim ... da kadar na prehodu za pešce stojim se vozilo zmeraj ustavi ... neverjetno se tole Lenki zdi ... ker še psi vodniki niso imeli takšne ustavitvene moči ...
... očitno nekaj na meni "stoj" kriči ... to niti pomembno ni ... meni daje občutek posebnosti ...
... in potem se zgodba na področje pasjih duš spusti ...
... no ... tu pa je ogromno tega za povedati ... in večina dogodkov nič kaj lepo ne zveni ... in to ne pomeni nič zlo namernega z moje ptičarske strani ... vendar dejstev prikrivati mi res ni, ker tudi mene v pasjo dušo boli, ko se name renči, se mi grozi ...
... manjšina psov se v strahospoštovanju moje pojavnosti raje umakne ... takšen kuža v tišini in z gibanjem pokaže mi, da mu ob moji velikosti prijetno ni, zato se polkrožno umakne z moje poti ... in TiT Hudobreški mul'c to spoštljivo gesto pozdravim tako, da tudi sam grem mimo popolnoma mirno ...
... Lenka me v navdušenju ob takšnih situacijah izdatno 's hierarhično višjo hrano' nagradi, ker si vedno več takšnih mojih odzivov želi ...
... no ... potem pa je na žalost tu skupina psov, ki mi grozi ... in teh je veliko ... preveč ... domala vsi, ki jih v urbanem okolju moje bitje doživi ...
... lahko so majhni, srednji ali orjaški ... lahko so kratko- ali dolgodlaki ... lahko so beli, serasti, pikasti, rjavi ali črni ... skratka ... razumem pasjo skrb ... ne razumem pa skrbnika, ki nič naredi, da se takšno ravnanje enih in istih psov ves čas vrti ...
... saj veš ... preplet življenjskih poti se istim človeškim igralcem pogosto zgodi ... in isti pojav beležijo psi ...
... pogosto se srečujemo isti psi ... in prav nič smešno meni ni, ko se mi majhen kuža pod noge zapodi ... in ne samo en ... včasih sta dva ali tri ... pa kaj človeku jasno ni ... da to meni TiTu resnično ljubo ni ...
... potem mi ne preostane drugega kakor na povodcu se vrteti ... in pošiljati energijo, da Lenki uspe ta klopčič pasje zoprnije odmotati ... ker ugrizniti drugega psa pa meni ni ... se mi zdi, da to ne reši odnosa med nami psi ...
... spoštovani bralec veš česa si jaz želim ... da bi se skrbniki psov naučili pasjega jezika ... da bi razumeli pse in jih naučili kako obnašati se mora in zaželjeno je ...
... zato naslednjič ti zapišem krajši slovar pasjega jezika ... da bodo odnosi med nami psi vsaj malo bolj tako kot se šika ...
... se nadaljuje ...
 |
| TiT razmišlja o življenjskih resnicah |
Ni komentarjev:
Objavite komentar