Enih stvari ne gre spreminjati

... pozdravljen bralec ...

... tule Jaz, TiT, Hudobreški mul'c ... in spročam ti ... z nekim skritim, prikritim in sedaj razkritim Ponosom, da zame velja 'enih stvari ne gre spreminjati' ...

... načeloma ... ja ... načeloma drži ... da ptiči z odraščanjem prerastemo ... se sprašuješ kaj ... 

... morda plečno višino ... ha ha ha ... šala mala ... če si me kaj pogledal potem vidiš in veš, da sem to obkljukal ... in to s 'ta rdečo kljukico' ... 

... no ... kaj naj bi jaz odraščajoč ptič prerasel ... ja, kaj neki ... svojo bolečo, skelečo črno karakterno piko ... ranljivost ... šibko točko moje sicer močne osebnosti ... 

... se spomniš kako sem jadikoval ... se na vsa usta (kakor čivkajoč ptiček goliček) pritoževal ... da ga ne maram ... da ga črtim ... da ne želim razumeti njegovega pomena ... 

... zato, ker mi moči kožušček ... ker me piklja ... ker me hladi ... ker mi neprijetno po teleščku polzi ... 

... ja kaj pa res ... Dež ... dež je moj 'naravni nasprotnik' ... moj tekmec za sprehajalno - raziskovalno udobje ... moj križ, ki ga moram prenašati, ko se zoblači in se z neba tuš kapljic na zemljico (in na njej odraščajočega ptiča) spusti ... 

... ja ... morda si živel v iluziji, da sem tudi to obdboje prerasel ... se sprijaznil z dejstvom, da se na zemlji tudi ta izkušnja uči ... 

... pa ti sporočam, da temu tako ni ... ne to, da se ta izkušnja ne uči ... temveč to, da se meni s tem sprijazniti ni ... 

... torej pri meni velja, da se mi ritka na kavču zagozdi, ko je potrebno na dež stopiti ... in dežne kaplje izkusiti ... 

... takrat sem najbolj utrujen ... in se mi spi ... 

... Lenko pogledujem in se sprašujem, ali ona ne ve, da imava pod stopnicami mačji 'wc' ... in da Lili do njega ni posesivno nastrojena ... mačja dama ga z gotovostjo in z veseljem z mano deli ... 

... ampak Lenka takrat ne razume pasje nebesedne govorice ... nič jasno ji ni ... in še namenoma z veselim glasom zažgoli ... 'TiT greva ... ajd pob ... ne bodi cmera jera' ... ta njen način me kar malo vznevolji ... ampak prerekati se s to trdosrčnico itak haska ni ... 

... no ... dragi bralec, da boš vedel, da velik ptičarski fant postanem čisto majčkena miška kadar zunaj dežek prši ... takrat mi edino veselje prinaša dejstvo, da me hitro lulanje in kakanje dolgega sprehoda odreši ... 

... takle ... z dežjem še kar nisem na ti ... in se sprašujem, ali to le ni v genetiki ... saj veš tista osebnostna lastnost, da ob dežju pošten ptičar pač spi ... 

... in če moja ugotovitev drži potem je nujno potrebno opis pasme posodobiti ... in dodati zaznamek: 'na dežju se to bitje lahko stopi, zato naj doma raje spi' ... 

... imam prav ... se strinjaš ... Jaaaa ... brž po pero in napisati to ... potem pa Lenki poslati, da mi neha možgančke z mokrimi sprehodi kravžljati ... 

... zelo preprosta resnica drži, da nekaterih stvari kot je dejstvo, da TiTa deževje vznevolji, ne gre spreminjati ... 

... se nadaljuje ... 

... Lenka Lenka ... a je treba tega ... 

 

Ni ji pomoči 😊

 ... olala ... končno sem tu ... Jaz, Titanium Hudobrek ... Hudobreški mul'c tako ljubeče in po domače ... 

... upam, da si se naužil prazničnih dni ... jedače in pijače ... meni se zdi, da se samo pri nama z Lenko vonj po šunki ne vali ... niti približno po mesu ne diši ... niti po tistem 'umetnem' ... nič ...

... to že dolgo leto vem, da je tale moja itak skregana z mesninami vseh vrst ... ampak, kadar jo kdo pobara, če je 'vegi' ali vegan ... ona zmeraj pravi ... "... neee ... samo mesa ne maram ..." ... 

... vesolje moje ... če to ni eno zmedeno ženšče ... pa hudiča al' ni to 'mesa ne maram' potem isto kot biti 'vegi' ali vegan ... daj se odloči ... priznaj ... spovej se ... pa greva dalje ... 

... a vidiš sedaj mili, ljubi bralec s kakšno zmedeno žensko jaz, TiT, živim ... pa krožijo zgodbice in pripovedke, da smo pubertetniški ptiči 'kontrafuzni' ... tako pa že ne, da ne bi vedeli kdo in kaj smo ... jaz, TiT Veliki, sem mesojed ... in pika basta ... tu ni nič spornega ... ni zmrdovanja ... in zmigovanja z rameni ... dvigovanja obrvi ... presenečenih obrazov ... al ... 

... in če natančno pomislim, opažam, da je Lenka (i)zgubljena na še kakšnem dodatnem življenjskem področju ... sploh mi jasno ni, kako ji je v vsej tej zmedenosti uspelo življenje živeti ... in preživeti ... 

... pišem ti namreč zato, ker je v prazničnih dneh večina človeške populacije iskala pirhe, lovila zajce ... pasja populacija pa itak najpogosteje išče žoge, pa hrano, različne izgubljence in pogrešance ... pa tudi srnice, če sem čisto iskren in pošten ... 

... no, jaz, TiT Velika Rit(ka), pa sem praznične dni preživel v osredotočenosti na žogice ... za to moja poskrbi ... da mi srnice iz misli prepodi ... 

... iskanje žogic zame konec koncev nič nenavadnega ni ... če ... 

... hja ... kaj če ... če bi se te izgubljene žoge nahajale tam, kamor jih modrost psov umešča ... saj veš ... na tleh, v grmovju, med travo, izza dreves, v kakšnem štoru, drevesni luknji ... 

... hmmm ... v mojem primeru pa ni bilo čisto tako ... zakaj ... ker je Lenka izgubljeni primer skrbnice ... 

... z nami ptiči, velikimi žogo-ljubi, že desetletje živi, pa se še do tega trenutka žoge pametno vreči naučila ni ... 

... ti rečem ... (i)zgubljeni primer skrbnice ... 

... in zato sem se jaz, TiT Veliki Ušesnik, iz izkušenj naučil, da se je potrebno z nosom posvetovati in ga tudi v višine, med drevesne veje, vohljati nagnati ... 

... ja ... takle je ... ženska te žoge meče kar po domače ... zato imamo v naši okolici kar nekaj dreves praznično odetih ...  ... in to skozi celo leto ... ali dokler kakšen hud veter ne zmeče 'žogo-okrasja' na tla ... potem pa ob nenadejani najdbi ptič žurko in veselje ima ... 

... mogoče pa ta moja 'šefica' misli, da ker sem 'ptič' mi bodo krila zrastla, da bom prinašal še z nebesnih višin ... Lenka draga, ne želi si tega ... 

... no, tako ... sem se moral malo potožiti, kako hudo se mi godi, kadar žoge v nebesne višave moja (i)zgubljena Lenka zavihti ... je pa tudi res, da zalog novih žog nikoli ne zmanjka ji ... zato se ji njena vele nerodnost oprosti ... 

... nek notranji občutek šepeče mi, da za to Lenkino 'metalno' nerodnost pomoči ni ... zato je bolje, da se ptič situaciji prilagodi ... 

... se nadaljuje ... 

TiT: "... tam gori visi ... tebi, Lenka, pomoči ni ..."