Enih stvari ne gre spreminjati

... pozdravljen bralec ...

... tule Jaz, TiT, Hudobreški mul'c ... in spročam ti ... z nekim skritim, prikritim in sedaj razkritim Ponosom, da zame velja 'enih stvari ne gre spreminjati' ...

... načeloma ... ja ... načeloma drži ... da ptiči z odraščanjem prerastemo ... se sprašuješ kaj ... 

... morda plečno višino ... ha ha ha ... šala mala ... če si me kaj pogledal potem vidiš in veš, da sem to obkljukal ... in to s 'ta rdečo kljukico' ... 

... no ... kaj naj bi jaz odraščajoč ptič prerasel ... ja, kaj neki ... svojo bolečo, skelečo črno karakterno piko ... ranljivost ... šibko točko moje sicer močne osebnosti ... 

... se spomniš kako sem jadikoval ... se na vsa usta (kakor čivkajoč ptiček goliček) pritoževal ... da ga ne maram ... da ga črtim ... da ne želim razumeti njegovega pomena ... 

... zato, ker mi moči kožušček ... ker me piklja ... ker me hladi ... ker mi neprijetno po teleščku polzi ... 

... ja kaj pa res ... Dež ... dež je moj 'naravni nasprotnik' ... moj tekmec za sprehajalno - raziskovalno udobje ... moj križ, ki ga moram prenašati, ko se zoblači in se z neba tuš kapljic na zemljico (in na njej odraščajočega ptiča) spusti ... 

... ja ... morda si živel v iluziji, da sem tudi to obdboje prerasel ... se sprijaznil z dejstvom, da se na zemlji tudi ta izkušnja uči ... 

... pa ti sporočam, da temu tako ni ... ne to, da se ta izkušnja ne uči ... temveč to, da se meni s tem sprijazniti ni ... 

... torej pri meni velja, da se mi ritka na kavču zagozdi, ko je potrebno na dež stopiti ... in dežne kaplje izkusiti ... 

... takrat sem najbolj utrujen ... in se mi spi ... 

... Lenko pogledujem in se sprašujem, ali ona ne ve, da imava pod stopnicami mačji 'wc' ... in da Lili do njega ni posesivno nastrojena ... mačja dama ga z gotovostjo in z veseljem z mano deli ... 

... ampak Lenka takrat ne razume pasje nebesedne govorice ... nič jasno ji ni ... in še namenoma z veselim glasom zažgoli ... 'TiT greva ... ajd pob ... ne bodi cmera jera' ... ta njen način me kar malo vznevolji ... ampak prerekati se s to trdosrčnico itak haska ni ... 

... no ... dragi bralec, da boš vedel, da velik ptičarski fant postanem čisto majčkena miška kadar zunaj dežek prši ... takrat mi edino veselje prinaša dejstvo, da me hitro lulanje in kakanje dolgega sprehoda odreši ... 

... takle ... z dežjem še kar nisem na ti ... in se sprašujem, ali to le ni v genetiki ... saj veš tista osebnostna lastnost, da ob dežju pošten ptičar pač spi ... 

... in če moja ugotovitev drži potem je nujno potrebno opis pasme posodobiti ... in dodati zaznamek: 'na dežju se to bitje lahko stopi, zato naj doma raje spi' ... 

... imam prav ... se strinjaš ... Jaaaa ... brž po pero in napisati to ... potem pa Lenki poslati, da mi neha možgančke z mokrimi sprehodi kravžljati ... 

... zelo preprosta resnica drži, da nekaterih stvari kot je dejstvo, da TiTa deževje vznevolji, ne gre spreminjati ... 

... se nadaljuje ... 

... Lenka Lenka ... a je treba tega ...