... pes napade psa (2) ... napad na psa vodnika ...

... brez dvoma vsak napad psa na drugega psa izza sebe pusti čustveno pogorišče ... je pokazatelj čustvene labilnosti napadalca ... 

... žrtev nosi posledice spleta okoliščin ... je kanal preko katerega napadalec kanalizira lastne frustracije, izkušnje, pretekla in trenutna čustvena stanja ... in 'napad' žrtveno jagnje opremi s čustvenim bremenom ... 

... in tako stopimo v začarani krog v katerem 'najprej žrtev' postane 'prihodnji napadalec' ... ker izkušnje kažejo (si misli kuža), da je bolje zobe pokazati še preden se karkoli bolečega pripeti ... 

... napad psa na psa vodnika pa na površje prinese še dodatne razsežnosti problematike medpasjih sporov ... 

... posledice napada psa na psa vodnika so rušilne ... ne samo za psa, temveč tudi za uporabnika (slepo osebo) in/ali vaditelja ... 

... pred leti, ko sem še aktivno šolala pse vodnike sem izkusila napad psa na psa vodnika ...

... kuža Pino ... črn labrador ... pasji kloven ... kastriran ... prijazen do vseh in vsakogar ... 

... ob napadu psa je že krepko čez polovico procesa šolanja ... psi ga ne zanimajo ... naučen, da je z mano bolj zabavno ... 

... ena izmed veščin psa vodnika je seveda ta, da je do ostalih psov (in živali) ravnodušen ... slepa oseba ne zmore vizualno nadzorovati okolja v katerem se nahaja ... kar pomeni, da psu ne more z besedo preprečiti reakcije ... zato je kuža naučen, da ima veliko korist mirno voditi/hoditi mimo ostalih psov (muc, konjev, golobov, hrane itn.) ...

... pes vodnik, ki je odziven na ostale pse (z veseljem ali z odporom) je izjemno neprijeten in potencialno nevaren ... saj zaradi morebitne reakcije slepemu 'ruši' orientacijo v okolju ... mnogi slepi se soočajo tudi z izzivom slabšega ravnovesja, zato je 'obračajoči se, plesoči' pes vodnik za slepega čista groza ... 

... no in tako se nekaga večera s Pinotom odpravim še na zadnji sprehod tistega dne ... po mestnih ulicah ... da še malce povohlja ... opravi potrebo ... se razbremeni pred nočnim počitkom ... 

... in tako hodiva ob levem robu ulice ... in nasproti po pločniku na desni se nama bližata človeka s psom ...

 

... tema mi onemogoči spremljati telesno govorico drugega psa ... morda bi kakšen znak pravočasno opazila ... Pino ničesar ne kaže ... in potem (kot strela z jasnega) se kuža znajde na labradorcu ... refleksno spustim povodec svojega psa ... z namenom labradorčku omogočiti gibanje (obrambo) ... vendar črnuh ni 'bojevnik' ... on se psu podredi ... ampak pes tega miritvenega signala ne spoštuje ... in ga grize ... in grize ... Pino joče ... zvit v kepo ... zaradi teme pa sama ne morem pomagati ... ni česa prijeti na klopčiču groze ...  

... priteče skrbnik 'napadalca' ... svojega psa brca ... z nogami mu ga končno uspe ukrotiti ... odmakne ga s Pina ... črna krota se skrije med moje noge ... 

... in potem sledi vse tisto, zakaj je napad psa na drugega psa tolikšen stres za pasjo žrtev in skrbnika ... 

... ko imam ob sebi svojega psa ... in ko je drug pes 'pod nadzorom' ... najprej zadiham ... okoli nas tema ... ulična razsvetljava brli (tako kot je v Brežicah trend, da se ponoči tudi z razsvetljavo nič ne vidi ... nekakšna Brežiška romantika) ... 

... nato od skrbnika zahtevam podatke ... zakaj ... 

... ker izhajajoč iz izkušenj vem, da ima takšen napad telesne posledice ... ker vem, da je velika možnost za pojav Pinovih čustvenih travm, ki se pokažejo v vedenjskih izrazih, ki so lahko za psa vodnika usodni (z možnostjo, da poslanstva ne bo zmogel opravljati) ... ker želim, da človek nosi pravno-formalne vključno z materialnimi posledicami lastne malomarnosti (, ki je v nekaj sekundah morebiti uničila prihodnost psa in v reko vrgla stotine ur dela, materialnih stroškov, čustvene vpetosti) ... 

... zato zahtevam osebne podatke ... 

... in kaj dobim ... hja ... identifikacijski podatek skrbnika razkrije, da mi je oseba znana ... pes je na seznamu 'nevarnih psov' zaradi ugrizov ljudi ... ker se je enkrat pri meni informiral kaj lahko stori ... in rezultat: ničesar ni naredil ... 

... ob pridobivanju podatkov name 'histerično' vpije oseba, ki spremlja skrbnika ... češ, da naj se raje brigam za svojega psa ... in ne da se ubadam s takšnimi zadevami kot je 'vedeti, kdo je držal povodec pasjega izgrednika' ... 

... mesece za tem trčim tudi ob to osebo ... in njeno psico ... in naj samo zapišem, da Ottini (psička Otta je bila moja nemška kratkodlaka ptičarica, kmalu bo leto dni od njenega prezgodnjega slovesa in je bila ob napadu prisotna) ... skratka Ottini osebnostni postavljenosti ni bil nihče kos ... tudi kakšni orjaški 'bullyji' ji niso uspeli do živega ...

... ko s psom zapustim prizorišče te tragi-komedije se odpravim naravnost na veterino ... nujen je pregled telesa psa ... druga postaja: prijava ... 

... na prvem postajališču veterinar preveri poškodbe ... Pino je ves otečen ... glava je precej večja kot sem je vajena ... žepek tu, žepek tam ... skratka 'bojne rane' ... še dobro, da je odlakan ... 

... nato veterinarja vprašam okoli prijave napada ... in človek me samo z zanimanjem opazuje ... 

... njegov odgovor: prijava napada psa na drugega psa nima nekega smisla ... če je napad na človeka potem Ja ... s prijavo napad psa na drugega psa pa navadno ne prideš nikamor ...

... to je odgovor veterinarja ... veterinarske inšpektorice ... 

... torej škoda narejena ... zanjo ne odgovarja nihče ... delo uničeno ... za posledice ne odgovarja nihče ... materialni stroški vloženega dela ... zanje ne odgovarja nihče ... čustvene posledice slepe osebe, ki psa pričakuje in potrebuje ... zanje ne odgovarja nihče ... 

... torej preprosto zapisano: v naši ljubi državi lahko v stotinki sekunde izgubiš celoten vložek materialen in posledično čustven, ker nekdo ne zna skrbeti za lastnega psa ... ker samo če imaš preveč časa in denarja se greš tožb ... 

... katastrofa ... 

... naj ti tale predstava pomaga: to je tako, kot bi nekdo, vse kar imaš, vrgel v plamene ... in ostaneš z domala nič ... padeš na nič ... tisto s čimer preživljaš sebe in družino se spremeni v pepel ... in tisti, ki izza sebe pusti pogorišče si obriše roke ... nadaljuje z življenjem ... kot do sedaj ... z možnostjo, da naslednjič v ogenj vrže 'življenje' nekoga drugega ... 

... kje smo mi ... kako je to mogoče ...  

... ne čutim se poklicane reševati svet ... naj bo opisana izkušnja iztočnica za razmislek o smeri v katero tečejo naša življenja ... in mi kreatorji te realnosti ... 

... o čustvenih posledicah napada psa na drugega psa pa naslednjič ... in ali so rešljive ... 

... se nadaljuje ... 

https://www.solapsa-razumetipsa.org

... pes napade psa (1) ...

 ... pozdravljen spremljavalec prigod ptičarja Titaniuma ... tukaj, danes, se ti oglašam skrbnica gospodiča ptičarja  ... 

... uvodoma poudarim, da zapis ni 'recept', kaj storiti, kadar psa napade drug pes ... 

... ne ... saj je ob temi 'pes napade psa' skorajda nemogoče 'svetovati' kako ustrezno ravnati ... situacije pasjih izgredov so navadno precej raznolike ... 

... težko je oblikovati splošna 'navodila' ... če bi želela pametovati potem bi izpostavila pomen dejstva 'ohrani umirjeno, vendar odločno energjjo' in 'poskrbi za lastno varnost' (solzilec pride prav, ne posegaj v bližino pasjih glav, ne dviguj psa v naročje) ... 

... namen deljenja lastnih izkušenj znotraj situacij 'pes napade psa' je ozaveščanje ... če pa iz vsebine potegneš kakšno zase uporabno usmeritev toliko bolje ... 

... namreč: pogosto bi se dalo neljubim pripetljajem izogniti ... če bi le skrbniki ravnali odgovorno ... 

... in te odgovornosti številnim manjka ... ali pa smo v minusu realnega pogleda na lastnega psa ... ker nas prevevajo čustva ljubezni ... tolerance ... opravičil ... kazanja s prstom na druge ... potiskanja glave v pesek ... 

... saj poznaš tisto: "... moj pa že ni tak ..." ... hmmm ... 

... na nos si potiskamo rožnata očala ... dokler se nam enkrat ne pripeti, da se nam pred očmi stemni ...  

... če naju redno bereš ... Titaniuma, Hudobreškega mul'ca in mene, Lenko, zapisovalko njegovih umovanj ... 

... ja ... če si reden bralec potem verjetno veš, da je Titanium pogosta tarča pasjih pritoževanj ... psi nanj gledajo z neodobravanjem ... 

... temeljna razloga zakaj je ptičarček tarča za neprijetne reakcije ostalih psov sta v temelju dva : (1) njegova velikost (višina, moč telesa, način gibanja) in (2) drža repa ... 

... ja ... Tit kot nemški kratkodlaki ptičar s skrajšanim repom ta rep drži pokončno ... in zato ga ostali psi zaznavajo kot ponosnega, samozavestnega samca ... in to pri nemalem številu psov pritisne na tipko pasje (ne)samozavesti ... 

... namreč izza 'burnih' odzivov kazanja moči preko renčanja, vzpenjanja na zadnje tace in podobno, navadno stoji čustvo strahu, negotovosti, ogroženosti ... ali pa čustvo pasjega 'ego-centrizma' ... "samo jaz in nihče drug na tem svetu nima pravice capljati po tem pločniku" ...

... ja ... hmmm ... do tega pasjega 'razmišljanja' navadno pripelje napačna socializacija (neustrezno privajanje na med-pasjo komunikacijo znotraj družine in v okolju) ... energija skrbnika (odnos psa in skrbnika) ... nahrbtnik takšnih in drugačnih pasjih izkušenj ... 

... no in tako sva z mul'cem doživela čudovit primer kako izgleda 'ko pes napade tvojega psa' .... ja ... Titaniuma je pred časom napadel pes ... 

... žalosti me dejstvo, da se je to zgodilo ... saj bi se temu neljubemu pripetljaju dalo izogniti ... če bi le človek 'pasjega izgrednika' grožnje svojega psa (, ki so se skozi mesece srečevanj stopnjevale) vzel 'resno' in začel na tem pasjem vedenju nekaj smiselnega ustvarjati ... 

... psa učiti ... človek bi moral svojega psa učiti, kakšno je primerno vedenje pri srečevanju s psi ... ja ... in za to bi potreboval voljo, znanje, čas, delo ... 

... pa je bolje psa pripeti na osemmetrski fleksi ... flegma sedeti na klopci (mimo katere se redno sprehaja precej ljudi in pasjih skrbnikov) ... pri tem ti ročaj povodca skorajda binglja na enem prstu ... okolje te itak ne zanima, ker imaš pomembnejše delo klepetanja, medtem ko tvoj pes nadzoruje okolico ... 

... in potem se temu psu v vidnem polju znajde Titanium ... 

... ko na hitro presodim situacijo v katero vstopam se začnem obračati ... namen umika iz okoliščin: dati razdaljo med oba psa ... najti drugo pot ... ker sem videla ... ker sem vedela ... ker imam izkušnje ... ker sem osredotočena na svojega in druge pse ... da če nadaljujem pot se to ne bo dobro zaključilo ... 

... pa sem bila kljub hitrosti prepočasna ... in pes iz rok skrbnika iztrga fleksi ... in se znajde pod Titovim vratom ... 

... in takrat sem pri mul'cu prvikrat prejela uvid, da (čeprav je otročaj) le ni nevednež, ki se ne zna postaviti zase ...  

... globoko je zarenčal ... na svojo mogočno pojavnost še 'dodal višino' ... in pasjega nepridiprava z močjo telesa odrinil proti tlom ... in s tem dejanjem meni ponudil priložnost, da sem uspela prijeti fleksi, ki je visel na psu ... in izzivalca odmaknila od Tita ... 

... noro ponosna, da mul'cu ni prišlo na misel siliti v napadalca, ki ga umikam ... 

... in psa vrnila šokiranemu skrbniku ... 

... moja tokratna zgodba 'pes napade psa' ima 'srečen' zaključek ... in je bila resnično nepotrebna ... 

... ni pa vedno bilo tako ... ker sem pred Titaniumom imela že ogromno psov sem pri enem izmed njih doživela grozljivo izkušnjo kolikšno 'škodo' naredi napad psa na drugega psa ... 

... pa da ne bom predolga se bereva naslednjič ... 

... se nadaljuje ... 

Primer pasjega pretepa (naključna fotografija)

... pes v mačjem svetu ...

 ... cenjen bralec ... oglašam se Titanium Hudobrek ... 

in te prijazno sprašujem, ali morda uganeš katero vprašanje se mi večkrat dnevno po glavi zapodi ... 

... kdo hudiča si pa mačk želi? ... 

... no takle tole vprašanje brez cenzure zveni ... 

... če pa olepšam stvari, potem to globokoumno ptičarsko spraševanje vesolja zveni ... zakaj ... o le zakaj so muce ustvarjene ... kateri božanski načrt v ozadju mijavkajoče utelesitve stoji ...  

... in če se spustim še globje ... zakaj ... o le zakaj moja služabnica muce časti ... jaz, Titanium ptič, te njene fascinacije z mačjim svetom ne razumem ... in je ne podpiram ... 

... preprosto ne uvidim, kaj za vraga je na mucah tako posebnega, da se jih pri naju doma toliko časti ... 

... pa saj nisva v Egiptu ... ljubo vesolja ... a je res treba imeti toliko mačk ... oziroma ... ali jih resnično potrebujeva ... mačko na vsakem od štirih vogalov ... 

... jaz, Titanium, prisežem, da sem sposoben živeti brez mačjega življa ... mačka ni dodana vrednost ptičarskemu življenju ... basta ... konec ... 

... ampak, če še tako jokam, stokam, delam sitnosti in si nakopljem Lenkino pihanje skozi nos, še nisem pripravljen vreči upanja v koruzo, da se enkrat le zgodi, da pri nama mačk ni ... da bodo poniknile v zemljo ... ali se na mehkih tačkah odpravile v nebeško kraljestvo ...  

... jaz si prizadevam, da se to čim prej zgodi ... in če se sprašuješ, kako ... no nekako tako ... 

... najraje uporabljam genetsko pridobljeno 'taktiko' ustrahovanja ... ta se glasi: nemo in nepremično gledati ... strmeti ... nakazovati ... vrat v smeri mačke iztegovati ... rep pokončno kot sulico držati ... mišice ramenskega obroča kazati ... in tako stati ... stati ... pa še stati ... 

... dokler se iz meglene realnosti do mene počasi ne priplazi glas vseh glasov ... Lenkin: "TiT pust' muce!" ... in veš kdaj ona to stori ... ko prebrisano opazi, da napeto telo moč gubi ... in takrat me iz zamaknjenosti zbudi ... mene, velikega plenilca, na sebe preusmeri ... in če se ji zadeva odlična zdi, potem me nagradi in navdušeno žvrgoli ... 

... hja ... iz tega sklepam, da ona moje početje na očeh ima, da je lahko tako natančna ... ti rečem, da tekmujeva ... dva pametna ... 

... drug način pa je ta, da se delam 'prijaznega' ... in ko muca pri Lenki ždi, se moja glava znajde nekje tam v bližini ... če se le da, muca postane moja blazinica ... in potem vanjo smrček zakopljem ... in čisto počasi, rahlo kot pero grizljam ... ampak temu mačjemu puhu se je težko upreti ... zato tisto rahlo grizljanje postaja vedno bolj strastno ... dokler me obe, mačka in Lenka, ne spomnita, da tako pa resnično ne gre ... 

... da mačke pa že ne bom skubil ... mačka zapiha ... Lenka pa dvigne obrvi ... in mul'c reče mi ... 

... je pa moja pogruntala, da je ta mačja strast lahko uporabna, če je kdaj potrebno izgubljene muce iskati ... kajti rečem ti, da je mahkotačke ni, ki je moj nos ne izsledi ... kot bi se skotil z misijo 'iskati mačke' ... najdem čisto vse ... še tako v travo potuhnjene ... nobena mojemu nosu ne ubeži ... zato so najini sprehodi izjemno zanimivi ... ker ta mačji živelj povsod potuhnjen leži ... 

... učenju kar konca videti ni ... 

... Lenka tako na vsakem koraku izzive dobi ... in pritoževati se dečvi ni, saj jo tako ohranjam v vrhunski mentalni kondiciji ... 

... no, tako, dragi bralec ... Lenka skrbi, da se TiT v mačjem svetu počutim domač ... ampak to razlog za ljubezensko romantičen odnos med muckami in mano ptičarjem ni ... bolj smo na področju 'prenašamo se, ker druge nam pač ni' ... 

... in krivda tega 'odnosa visoke tolerantnosti' pa na Lenkinih ramenih leži ... ker variante, da Lenka mačji svet opusti pač ni ... 

... se nadaljuje ... 

... mucka Lili ptičarska blazinica ... 

... ko ptič krila dobi ...

 ... ja nič ... ko ptič krila dobi, to za Lenko prav nič zabavno ni ... 

... danes spoštovani spremljevalec mojih dogodivščin začneva kar tako ... ciljano ... 

... če natančno pogledaš moje fotografije lahko ugotoviš, da nisem več majhen, nebogljen ptiček mladiček .... nisem TiTko Ritko .... neeee ... Tit se je preobrazil v Titaniuma ... in takšno močno ime mi pravzaprav vrhunsko pristoji ... 

... tale moja je morala nekje v globini svojega bitja čutiti, da bom uhat mladič odrasel v takšnega postavnega mladeniča, ki zna nositi moč 'Titanium' imena ... 

... in seveda Titanium postajam iz dneva v dan pogumnejši ... hitrejši ... spretnejši ... premetanejši ... poznavalec okolja ... izkoriščevalec usmiljenega srca presvetle skrbnice ... 

... ja ja ... če misliš, da moja 'učiteljica' ne premore 'mehkega' srca si se pošteno zmotil ... poznaš tisto: trd oklep, mehko jedro ... no ... to ti je ta Lenka ... 

... in jaz, Titanium, jo poznam do zadnje koščice ... berem ji misli ... in želje ... problem nastane takrat, ko pridejo najina hotenja navzrkirž ... 

... takrat ona reče, da so mi zrasla krila in jih bo potrebno malce 'pristriči' ... pa ženska več ali manj grozi ... in išče takšne poti, da krilati Titanium lahko leti ... in hkrati še skrbi, da let nevaren ni ... 

... vodilno področje najinih nasprotujočih si mnenj o 'primernosti odnosa do okolja' je: divjad ... tik za petami je odnos do muc ... 

... ona se z zornim kotom ptičarja, da je divjad poslana na Zemljo zato, da imam Titanium možnost vaditi sposobnosti vohalnega organa ... no ... Lenka se s tem ne strinja ... 

... jaz, Titanium, ob opojnem vonju srn, srnjakov, zajcev, fazanov, jerebic in ostalega gozdno-travniškega živeža raketni pogon dobim ... nos mi je Lenka itak 'v nulo' natrenirala (in na tem mestu se ji iz globine ptičarske duše zahvaljujem) ... zato, ko pridem s smrčkom v sled mora biti res urna in pravočasna, da me iz vonja prebudi ... in nase opozori ...

... ker, če dovolj spretna ni, potem se izza mene samo še kadi ... in Lenka bitko izgubi in samo še nemočna sredi gozda stoji ... 

... se ji to zgodi ... o ja ... se ji ... zato pa mojim krilom grozi ... še sreča, da ji vztrajnosti nikoli premalo ne hodi ... pa njena iznajdljivost spominja na vodnjak brez dna ... ona za vsako mojo finto svojo ima ... 

... zato sva sedaj tako, da malce tekmujeva ... kdo pri tem 'iskanju', nosnem udejstvovanju zadnjo besedo ima ... 

... glede na mojo mladost in (fantovsko) vztrajnost je pot do cilja še dolga ... zato jaz, Titanium, krila še zmeraj imam ... in jih bom imel ... samo sprejeti bom moral pravila o tem, kdaj in kje jih bom razpel in varno letel ...

... hmmm ... ti iskreno povem, da je to lažje napisati ... kajti kako uspešno bom tole izjavo živel, še ne vem ... gotovo pa ti sporočim, ko ugotovim ... 

... no potem pa so tu še one ... ja ja ... one ... mačke ... in če te zanima moj odnos do Lenkinih mehkotačk (bljeh bruh) mačk ... mnenje o tem v naslednjem zapisu razprem ... 

... se nadaljuje ... 

... gozdni obsedenec TiTanium ... 

... ko srečata se psa ...

 ... spoštovan bralec, prijazen pozdrav ... 

... tokrat bom jaz, Titanium, gospodič Hudobreški, malce pametoval ... 

... očitno preveč časa preživljam v družbi dotične gospe ... in postajam načitan v pasjeslovnih rečeh ... 

... saj veš kje sva nazadnje ostala ... pri 'med-pasjih odnosih' ... pri tem, da mi prijetno ni, ko se name Titaniuma renči in jezi ... 

... " ... ja vse lepo in prav, da prijetno ni ..." si morda misliš ti, ampak kaj je skrbniku storiti, da se to ne zgodi ... 

... ja nič posebnega ... spoštovan skrbnik, navodilo se glasi: pogled psa je potrebno iz drugega psa nase (pre)usmeriti ... in sedaj veliko vprašanje: kako se to naredi ...  

... nič lažjega ... naj ti pojasnim, da za tvojega psa gledanje vate ni alfa in omega njegovega življenja ... 

... pa brez slabe volje ... ali zamere ... 

... tako pač je ... pes ni bil na svet poslan, da bi občudoval obličje človeka, ko pa se okoli tega psa odpira cel horizont bogatega nosnega dogajanja ...

... zato je potrebno nas, pse, podučiti, da sodelovanje (beri: pogledovanje) korist za pasjo rito ima ... 

... to nas je najlažje naučiti tako, da se za poglede hrano da ... ja ... tako kot sem zapisal ... pse se najhitreje uči, da na začetku učne poti pes za vsak pogled hrano dobi ... 

... in s pogledom v človeške oči 'težava' izzivanja drugega psa, kaj hitro zbledi ... in tako se precej hude krvi s pogledom psa v človeške oči ohladi ... in nevšečnost izzveni ... 

... nadalje še opozorilo sledi: pazi, da pes dovolj prostora ima, da se lahko vljudno srečanje odigra ... ja ... razdalja med dvema kužkoma je velikega pomena ... če je drug kuža dlje stran se nikomur ni potrebno postavljati v bran ... 

... in naj te obvestim, da pasje srečanje vljudno je le, če se v loku zgodi ... psu 'direkten' vstop v njegov prostor prijeten ni ... 

... in ker mestno okolje v povezavi s povodcem pasjemu telesu celovitega izraza ne dovoli ti svetujem, da vohljanje na zankah povodcev se ne zgodi ... bolje nas je učiti, kako se vljudno na ulici mimoiti ... in se s skrbnikom v pogledu družiti ... 

... ja dejstvo se glasi, da bi lažje živeli vsi, če bi se vsak zase brigali ... in to navodilo velja tako za pse kot za ljudi ... 

... takle skrbnik psa ... prosim, začni psa sodelovanja s tabo učiti ... 

... če pa ti ni razumljivo kako to storiti veš kam vprašanje nasloviti ... 

... se nadaljuje ... 

TiT ... spoznavanje z različnimi okolji in situacijami je del vzgoje

... veeeeliiiik kuža ...

 ... no tako spoštovani bralec ... 

... pa sva pri naslednji pripombi, ki jo jaz Titanium Hudobreški pogosto doživim ... in sliši na ime: opazka številka dve ... le-ta se glasi tako kot ti že naslov govori ... 

... "... kakšen velik kuža ..." ... 

... ja kaj pa češ ... sem precej v višino zrasel in sedaj še moč gradim ... tako, da marsikatero bitje sveta pogledam od zgoraj navzdol ... ljudje ta zorni kot imenujete: ptičja perspektiva ... no ... kako ustrezen izraz zame Hudobreškega ptiča ... 

... pa s to perspektivo nič narobe ni ... kajti moja osebnost v sebi kakšnega 'podrejevalnega' in 'proti ostalim psom nastopaškega' vedenja ne nosi ... 

... sem pa zaradi svoje telesne pojave precej na 'udaru' ... takšnem, ki pozitivno, občudojoče zveni ... takšnem, ki strahospoštovanje pri človeku in psu prebudi ... ali pa takšnem, ki pritisne na tipke lajanja, zaganjanja, groženj z druge pasje strani ... 

... in sedaj svoje občutke sporočim ob reakcijah, ki jih doživim ... 

... no ... ni težko ugotoviti katera pripomba meni ogreje srce ... tista, ki z občudovanjem na mojo velikost zre ... 

... in včasih se Lenki po tihem smeji, ko otrok s široko odprtimi usti in ogromnimi očmi vame strmi ... in za roko držečega starša z besedami začudenja iz zamaknjenosti prebudi ... "Mami (Oči) poglej kakšen ogromen kuža ..." 

... in dete me gleda od spodaj navzgor ... seveda Lenka vedno in povsod za prijetne občutke otroka poskrbi, ker je prepričana, da varnost otroka na prvem mestu stoji ... zato pazi, da se moja ogromna, črna glava iznad otroške ne pojavi ... ker verjami, nobeno dete si ptičarskih slin ne želi ... 

... in še bolj zanimivo se Lenki zdi, da pred mano noben otrok ne zbeži ... in noben starš otroka ne svari, da mene se je bati ... neeee ... ravno nasprotno ... na Lenkino nesrečo si mene, TiTa Velikega, večina otrok gladiti želi ... saj veš tisto: mene na povodcu držati preprosto ni, saj zahteva precejšnje telesne zmogljivosti ... 

... pomeni, da sem z otroci in večino ljudi na Ti ... 

... je pa manjšina, ki vame s strahospoštovanjem strmi ... ta malenkostna skupina se mi umakne s poti ... tudi prav, če tako želi ... 

... pa še nekaj opazim ... da kadar na prehodu za pešce stojim se vozilo zmeraj ustavi ... neverjetno se tole Lenki zdi ... ker še psi vodniki niso imeli takšne ustavitvene moči ... 

... očitno nekaj na meni "stoj" kriči ... to niti pomembno ni ... meni daje občutek posebnosti ... 

... in potem se zgodba na področje pasjih duš spusti ... 

... no ... tu pa je ogromno tega za povedati ... in večina dogodkov nič kaj lepo ne zveni ... in to ne pomeni nič zlo namernega z moje ptičarske strani ... vendar dejstev prikrivati mi res ni, ker tudi mene v pasjo dušo boli, ko se name renči, se mi grozi ... 

... manjšina psov se v strahospoštovanju moje pojavnosti raje umakne ... takšen kuža v tišini in z gibanjem pokaže mi, da mu ob moji velikosti prijetno ni, zato se polkrožno umakne z moje poti ... in TiT Hudobreški mul'c to spoštljivo gesto pozdravim tako, da tudi sam grem mimo popolnoma mirno ... 

... Lenka me v navdušenju ob takšnih situacijah izdatno 's hierarhično višjo hrano' nagradi, ker si vedno več takšnih mojih odzivov želi ... 

... no ... potem pa je na žalost tu skupina psov, ki mi grozi ... in teh je veliko ... preveč ... domala vsi, ki jih v urbanem okolju moje bitje doživi ... 

... lahko so majhni, srednji ali orjaški ... lahko so kratko- ali dolgodlaki ... lahko so beli, serasti, pikasti, rjavi ali črni ... skratka ... razumem pasjo skrb ... ne razumem pa skrbnika, ki nič naredi, da se takšno ravnanje enih in istih psov ves čas vrti ... 

... saj veš ... preplet življenjskih poti se istim človeškim igralcem pogosto zgodi ... in isti pojav beležijo psi ... 

... pogosto se srečujemo isti psi ... in prav nič smešno meni ni, ko se mi majhen kuža pod noge zapodi ... in ne samo en ... včasih sta dva ali tri ... pa kaj človeku jasno ni ... da to meni TiTu resnično ljubo ni ... 

... potem mi ne preostane drugega kakor na povodcu se vrteti ... in pošiljati energijo, da Lenki uspe ta klopčič pasje zoprnije odmotati ... ker ugrizniti drugega psa pa meni ni ... se mi zdi, da to ne reši odnosa med nami psi ... 

... spoštovani bralec veš česa si jaz želim ... da bi se skrbniki psov naučili pasjega jezika ... da bi razumeli pse in jih naučili kako obnašati se mora in zaželjeno je ... 

... zato naslednjič ti zapišem krajši slovar pasjega jezika ... da bodo odnosi med nami psi vsaj malo bolj tako kot se šika ... 

... se nadaljuje ... 

TiT razmišlja o življenjskih resnicah 

... če sem lep, sem pač lep ...

 ... pozdravljen bralec ... 

... tule TiTanium ... Hudobreški fantič ... pubertetniški fičfirič ... 

... naj te obvestim, da kljub svoji lovski genetiki, nadvse uživam v mestnih obhodih ... pardon, sprehodih ... ker po Lenkinem mnenju pes mora oba sveta poznati ... češ, da je to povezano s pasjim razvojem ... no ... ne gre se z njo za 'kdo ima prav' tekmovati ... ker, saj veš, pameten moški popusti ... pa pustiva sedaj te pasjeslovne reči ... 

... greva naprej ... torej 'urbano okolje' in TiT' ... 

... na mestnih pohajkovanjih se gospodsko držim ... ter ponosno svoj kratek rep v zrak molim ... 

... z zanimanjem vohljam ... izvajam gimnastične vaje z zadnjima tacama ... s ponosom ju v višave stegujem ... in včasih samega sebe občudujem, kako mi uspe ravnotežje obdržati ... in se ne gravitaciji vdati ... 

... na teh mestnih sprehodih najpogosteje dve opazki doživim ...

... prva opazka se sliši nekako tako: "... joj, kako je čudovit ..." in različica "... kakšen lep pes ..." ... 

... ja ... tako pač je ... ne da se pomagati ... če si lep, si pač lep ... se je potrebno s tem sprijazniti ... potrpeti ... križ 'prekrasnosti' na ramena vzeti ... 

... kajti lepota je za ptiča izjemno naporna reč ... božanje in občudovanje trpet' ... moraš jeklene živce imet' ...

... in pri tem občudovanju 'moje črno seraste perfektnosti' ne vem kdo bolj trpi ... jaz, TiT Čudovit, ki z rito migljam, se na konjice prstov postavljam, črno glavo proti občudovalcu nastavljam ... 

... ali Lenka, ki to mojo nesramno izkazovanje 'perfekcije proporca' na povodcu (pogosto z zadnjimi močmi) kroti ... vprašanje je, če to opevano lepoto v prihodnjosti še sploh na vajetih povodca obdrži ... 

... kajti jaz, ptič, nisem več mladič ... trenutno sem že krepki mladenič ... in moja pravi, da vse lepo in prav lep bit' ... ampak na prvem mestu bi moralo mene nekaj drugega kot lepota krasit' ... 

... le kaj ... le kaj ... saj vem, da veš ... če ugibaš, se sprašuješ in ne veš pa sedaj izveš ... 

... na prvem mestu njenega pasjeslovnega slovarja po pomembnosti in uporabnosti 'samonadzor' stoji ... 

... in po mojem skromnem ptičarskem mnenjuj se ji pritoževati ni ... saj sam sebe vedno pogosteje in uspešneje v nagonu nazaj držim ... 

... ni pa še to tako izpiljeno, da bi bilo ob nebeško prijaznih pogledih v mojem telescu vse mirno in stabilno ... 

... ampak z učenjem bo tudi to ...  

... zato moja draga Lenka ob teh komentarjih 'krasnosti' mršči obraz ... zavija z očmi ... in pravi "... bog mi pomagaj .. kaj vam ljudje jasno ni ... da tega mulca je potrebno najprej telesno obvladati ... potem pa mu možgančke z lepoto polniti ... ker kdo bo tega moškega petelina nazaj držal, če bo krila pognal ..."

... ja ja tako vam to je ... jaz, Titanium Hudobrek, sem en krasen ptič ... in tu spremeniti se ne da nič ... 

... o drugi opazki ljudi pa naslednje poglavje govori ... 

... se nadaljuje ...  

... biti lep ni lahko ... pa tudi ne preveč hudo 😋